»Oba sva, izgleda, optimista glede politike. 40 let si misliš, da bo bolje, potem greš v pokoj in misliš, da bo bolje, še zdaj mislim, da bo bolje.«

»Ne le ustanovil, z lastnimi rokami sem ga postavil.«

»Otrok v meni je žalosten. Jurij Souček, 1929–2024.«

»Že dolgo sem bil igralec, v Mostah smo imeli igralsko družino. Kmalu po prvi vojni so me našli in me pripeljali na radio.«

»Novemu režimu Součkovi niso bili nasprotni, kljub temu pa so prišli v težave in mladi Jurij je okusil tudi zaporniške celice nove oblasti.«

»Devet desetletij sem preletel urno, ozračje je bilo lepo viharno, nebo nad mano redko kdaj azurno, z nevihtami ves čas preradodarno.«

»Pa kako je peljal vojaškega konja oz. konj njega v Kranj …«

»Vse to pove v šali kot tudi, kako se je ob koncu vojne prijavil k partizanom kot 'majski hrošč'.«

»Začel sem v času socialističnega realizma, ki so ga nasledili ekspresionizem, romantika ter pozneje še avantgarda in post-avantgarda.«